Kako si izmerimo zakisanost:

Današnja tema je zelo poučna, zato jo skrbno preberite. Zaradi zakisanosti nastane večina civilizacijskih bolezni, ki bi jih seveda lahko preprečili, če ne bi bili zakisani. Še preden začnemo z programom razkisanja, si izmerimo zakisanost. Tako vemo, kakšno je izhodiščno stanje, se sami prepričamo, kako močno smo zakisani in spremljamo napredek, ko že razkisamo.

Palec v usta:

Eden izmed načinov, kako lahko ugotovimo zakisanost telesa, je tudi metoda "Palec v usta!". Mislim na nožni palec, seveda. Dojenčki s tem nimajo težav, ker pridejo na svet nezakisani. Njihova vezivna in maščobna tkiva so še prez kislih presnovkov, zato so izredno gibčni. Kaj se pri zakisanju dogaja v kapilarah in tkivih, vam bom predstavila s pomočjo Dominikovih folij (ja, tudi na to temo je imel predavanja).

Posledice pri zakisanem tkivu:

Pri zakisanosti se pojavijo značilni simptomi, na primer, močno nočno potenje, vročinski valovi (menopavza), nespečnost med 1. in 3. uro (jetra prevzamejo del strupov in tako pospešeno delajo, da ne moremo spati). Tudi putika je tipična posledica zakisanosti. Telo namreč (nevarne) kisline odloži v okončine, čim bolj stran od srca.

Zakisanost za športnike:

Se spomnite mladih nogometašev, ki so umrli med tekmo? Zelo verjetno so bili preveč zakisani. Med tekmo, ko so bili fizično zelo aktivni, se je porušil t.i. puferski sistem. Ta sistem zagotavlja, da ima kri bolj ali manj konstantni pH okrog 7,4 drugače umremo. Dovoljena so nihanja od 7,2 do 7,6 pH, kar je zelo malo, če vemo, da je lahko urin kisel do 4,2 in bazičen do 10 pH, pa smo še vedno živi.